Pri MS prihaja do napada imunskih celic na ovojnice živcev (mielinske ovojnice) katere začnejo zaradi vnetja postopoma propadati. Na mestih, kjer se dogaja vnetje in propad ovojnic nastajajo fokalni demielinizacijski plaki, ki jih lahko vidimo na magnetnoresonančnem (MR) slikanju in jih imenujemo tudi demielinizacijske lezije.
Lezije v sklopu MS imajo značilen izgled in mesta, kjer se pojavljajo in se razlikujejo od drugih nespecifičnih lezij, ki jih prav tako lahko najdemo na MR posnetkih oseb, ki imajo npr. migreno, dejavnike tveganja za možgansko žilne bolezni, so starejši itd.
Ali vsaka lezija pomeni, da ima nekdo MS?
Vsaka lezija najdena na MR torej ni demielinizacijska lezija in ne moremo govoriti o MS, ampak morajo biti lezije značilnega izgleda in na značilnih mestih v možganovini, ob tem pa mora biti prisotna še značilna klinična slika z vsaj enim kliničnim dogodkom. Če je torej MR normalen, to izključuje diagnozo MS.
Kako količina in mesta lezij vplivajo na jakost prizadetosti ali simptome?
Nekatere osebe z MS imajo lahko malo lezij, vendar so te na takšnih mestih, kjer povzročajo bolj izrazito klinično prizadetost, nekateri pa jih lahko imajo več, vendar na takšnih mestih, kjer ne delajo veliko klinične prizadetosti oz. povzročajo samo znake, ki jih oseba sama niti ne zazna. Npr. lezij v velikih možganih mora biti bistveno več ali morajo biti večje, da se pojavi klinična slika, medtem ko pa je npr. lezija v možganskem deblu lahko že ena sama in manjša in ima bolnik lahko zelo izraženo klinično sliko. Kje se lezije nahajajo je odvisno od osebe do osebe, vendar v splošnem velja, da več kot je lezij bolj verjetno je, da bodo dajale klinično sliko oz. simptome, ki jih bo oseba opazil.