Magnetnoresonančno slikanje (MRI) je ključno orodje pri diagnosticiranju bolezni in spremljanju multiple skleroze (MS), saj omogoča podrobno vizualizacijo možganov in hrbtenjače.
Vnetni proces, ki je eden izmed glavnih mehanizmov nastanka MS, uničuje mielinske ovojnice živčnih celic možganov in hrbtenjače, kar za sabo pušča okvaro oz. brazgotino. Te brazgotine so po navadi tipičnih oblik in na tipičnih mestih, kar lahko MRI zelo natančno prikaže. MRI je ključno pri diagnosticiranju bolezni, saj torej prikaže tipične lezije, hkrati pa tudi izključi morebitne druge vzroke za simptome bolnika.
Pri postavljanju diagnoze vedno uporabljamo tudi gadolinijevo kontrastno sredstvo, s katerim se obarvajo lezije, v katerih v tistem trenutku poteka aktivno vnetje. Zelo pomembni so podatki o številu, lokaciji in velikosti lezij, kot tudi, koliko lezij je trenutno aktivnih. Glede na to lahko sklepamo o tem, kako agresiven potek ima bolezen, kakšna je njena prognoza in s kako potentnim (močnim) zdravilom je potrebno zdravljenje.
Poleg omenjenega nam MRI daje tudi številne dodatne koristne informacije, npr. o atrofiji (izgubi) možganskega tkiva, ki je posledica drugih mehanizmov, ki potekajo sočasno. V zaporednih izvidih lahko torej opažamo spremembe v sami velikosti možganov. Izrazitejša atrofija se po navadi pokaže šele kasneje v poteku bolezni, torej takrat, ko prehaja v progresivno (napredujočo) fazo.
Redno slikovno spremljanje je del vsake obravnave bolnika z MS, saj omogoča vpogled v to, kako se bolezen razvija in kakšen je njen odgovor na zdravljenje; v primeru, da na kontrolnih slikanjih opažamo nove lezije, je največkrat potrebna prilagoditev zdravljenja.
MRI je torej nepogrešljivo orodje pri obvladovanju MS, saj omogoča odkrivanje in spremljanje lezij, aktivnosti bolezni, atrofije in napredovanja bolezni. Ta informacija je ključna za učinkovito zdravljenje in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z MS.