Na kratko o hoji

Človeška hoja je kompleksen proces, ki zahteva usklajeno delovanje živčnega, mišično-skeletnega in srčno-žilnega sistema. Hoja nam poleg tega, da prispeva k ohranjanju fizičnega zdravja, omogoča tudi veliko mero samostojnosti in nemoteno izvajanje dnevnih aktivnosti. Težave s hojo lahko povzročajo padce in celo poškodbe v smislu udarcev in zlomov, kar pa lahko pomembno vpliva tudi na kvaliteto življenja.

Hoja in multipla skleroza

Osebe z multiplo sklerozo (MS) pogosto navajajo različne težave s hojo, ki jih ovirajo pri nemotenem poteku vsakdana. Vzrokov za nastanek tovrstnih težav je več:

  • Ataksija oz. neskladno gibanje povzroča slabše ravnotežje in posledično slabšo kontrolo telesa med gibanjem.
  • Težave z ravnotežjem so močno povezane s porušenim vzorcem hoje, saj povzročajo povečano nihanje nad centrom mase in posledično nestabilnost pri hoji.
  • Utrudljivost. 
  • Slabša mišična zmogljivost v vseh mišičnih skupinah, predvsem pa v trupu in spodnjih udih pomembno vpliva na vzorec in učinkovitost hoje. Pri osebah z MS se pogosto pojavlja tako imenovano »padajoče stopalo,« kar pomeni, da so mišice, ki upogibajo gleženj oz. ga dvigujejo v nasprotni smeri gravitacije, zaradi poškodbe živčevja tako šibke, da te naloge ne zmorejo opravljati. Zaradi šibkosti kolenskih mišic so pogosto prisotna tudi »klecajoča« kolena, do katerih pride zaradi šibkosti mišic okoli kolena. To je nevarno za padce in posledično poškodbe.
  • Težave s senzoriko lahko otežijo pridobivanje pravilnih občutkov iz okolja. Če telo teh informacij ne zna ustrezno razbrati, procesirati in nanje primerno odreagirati, postane generiranje optimalnega vzorca hoje zahtevnejše.
  • Spastičnost povzroča okorele, trde ude, ki otežujejo lahkotno in neprekinjeno premikanje.
MS in hoja
Nekaj nasvetov za spopadanje s težavami s hojo
  • Naslavljanje ravnotežnih težav z ustreznimi terapevtskimi postopki lahko pozitivno pripomore k varni hoji z zmanjšano možnostjo za padce in poškodbe.
  • Učinkovito obvladovanje utrudljivosti ter ustrezno dnevno razmerje med počitkom in aktivnostjo lahko pripomoreta k energijsko učinkovitejšemu gibanju.
  • Ohranjanje in izboljševanje mišične zmogljivosti v vseh mišičnih skupinah je ključno, saj mišice omogočajo gibanje in zagotavljajo stabilnost med hojo.
  • Obvladovanje spastičnosti z ustreznimi terapevtskimi postopki, individualno zastavljenimi razteznimi vajami lahko pozitivno pripomore k bolj tekočemu vzorcu hoje in lažjemu premikanju udov med hojo.
  • Opornica za hojo naj bo uporabljena le takrat, ko za to obstaja indikacija. Pri tem naj vam svetuje fizioterapevt, ki bo presodil, ali opornico res potrebujete in kakšna naj ta opornica bo. Med seboj se namreč zelo razlikujejo in imajo različne funkcije. Prav zato je pomembno, da izberete takšno, ki bo naslovila vaše težave.
  • Primerna obutev: v kolikor boste primerno obuti (čevlji na vezalke, copati z opetnikom), bo precej lažje ohranjati pravilen vzorec hoje. Na ta način boste porabili manj energije, med gibanjem pa boste tudi bolj varni.
  • Pripomoček za hojo naj bo predpisan, v kolikor ga potrebujete. Tako kot pri opornicah je pomembno, da je pripomoček ustrezen, kar pomeni, da mora nuditi zadostno, a ne preveliko oporo za varno hojo. Poleg tega je pomembno, da je ustrezen za gibanje v območju, v katerem se gibate, in da z njim znate ustrezno rokovati. Torej, da vam je v pomoč in ne v dodatno napoto. Ko se odločite za pripomoček, je pomembno, da je višina le tega ustrezno nastavljena, kar preprečuje razvoj dodatnih prilagoditev in omogoča dodatno varnost. Smiselno je, da se pred nakupom ali izposojo pripomočka posvetujete z ustreznim usposobljenim strokovnjakom, ki vam bo optimalno svetoval glede na vašo telesno zmogljivost, oviranost in druge dejavnike.
  • V kolikor je le mogoče, prilagodite stanovanje. Na primer lahko umaknete preproge in kable, ob katere se lahko spotaknete. Namestite dodatna držala v hodnikih in v kopalnici, kjer so tla pogosto spolzka ipd.
  • V kolikor vam hoja predstavlja težave do te mere, da ovira vaš vsakdan, je smiseln posvet z nevrofizioterpevtom, ki bo ocenil vašo hojo, vam ustrezno svetoval, predlagal ustrezne terapevtske postopke in predlagal ustrezne pripomočke za hojo, če bo ocenil, da so potrebni.

Hoja je kompleksna aktivnost, na katero vpliva mnogo dejavnikov, še posebej ko je pridružena bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem. Pomembno je, da vzroke, ki povzročajo težave, ustrezno in strokovno naslovimo. Le na tak način je obvladovanje primanjkljajev kar se da optimalno, hkrati pa dosežemo, da gibanje ohranjamo v čim bolj pravilnih vzorcih in preprečujemo razvoj dodatnih kompenzacij.

Prispevek je pripravila Eva Žura, mag. fiziot.

Viri: 

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.