Kognitivne motnje so prisotne pri 50 % do 65 % oseb z MS. Pojavijo se lahko kadarkoli med boleznijo, niso pa nujno prisotne pri vseh osebah z MS. Obstaja le blaga povezava med trajanjem MS in kognitivnimi motnjami. Pri večini se pojavijo po več letih trajanja bolezni. Nekaj raziskav je pokazalo, da se pri nekaterih pojavijo kot prvi ali eden prvih simptomov bolezni. Obstajajo pa tudi številni osebah z MS, ki kljub dolgoletni MS nimajo kognitivnih motenj.
Kognitivne motnje se lahko pojavijo pri vseh oblikah MS. Pogosteje se pojavljajo pri osebah z MS, ki imajo progresivno obliko bolezni ter večjo stopnjo telesne invalidnosti. Niso pa nujno povezane s stopnjo telesne invalidnosti. Pri nekaterih so kognitivne motnje prisotne brez drugih znakov telesne invalidnosti. Pri drugih pa kljub težki telesni prizadetosti niso prisotne.
Kognitivne motnje se pri vsaki osebi kažejo na svoj način. Večinoma so blago do zmerno izražene. Kljub temu pomembno vplivajo na življenje oseb z MS. Te težave jih lahko ovirajo pri družbenih stikih, študiju, gospodinjskih opravilih ter delovnih obveznostih.
Med najpomembnejše kognitivne funkcije sodijo pozornost, spomin in učenje, mišljenje, hitrost obdelave informacij, izvršitvene sposobnosti, vidno prostorske sposobnosti, jezikovne sposobnosti.
Najpogostejše kognitivne motnje, ki jih srečamo pri osebah z MS
Motnje spomina in učenja
Motnja spomina je ena najpogostejših kognitivnih motenj pri osebah z MS. Pojavlja se pri 33 % do 65 % osebah z MS. V večini primerov gre za prizadetost dolgoročnega in delovnega spomina, medtem ko je avtomatski oz. nezavedni spomin oseb manj prizadet. Osebe same opazijo tovrstne težave in se kažejo kot:
Pogosto izgubljanje predmetov.
Pozabljanje, kaj ste nameravali kupiti v trgovini.
Pozabljanje imen oseb, telefonskih številk.
Pozabljanje načrtovanih obveznosti.
Pozabljanje posredovanja nujnih sporočil drugim.
Pozabljanje vsebine pogovora, TV oddaj, filma.
Težave z obnovo pravkar prebranega poglavja v knjigi.
Težave z učenjem in/ali priklicem novih informacij (npr. osebe si ne morejo zapomniti informacij o bolezni in navodil za jemanje zdravil, …).
Oseba ob prihodu na določen kraj ne ve več, po kaj je šel.
Svojcem se oseba zdi brezbrižna, saj mu morajo v kratkem času večkrat povedati isto stvar.
Ukrepi:
Vzpostavitev rutine.
Stvari in pomembne predmete odlagajte vedno na isto mesto.
Napišite seznam opravil.
Napišite seznam živil, ki jih morate kupiti.
Napišite urnik dejavnosti in obkljukajte tiste, ki ste jih že opravili.
Zapisujte si pomembne stvari (npr. na sestanku, pogovoru…).
Naloge, ki jih ne smete pozabiti pišite v planer, na koledar ali v mobilni telefon.
Berite krajše odstavke in pomembne informacije podčrtajte ali pobarvajte, ne poskušajte si jih dobesedno zapomniti.
Zmanjšana hitrost procesiranja informacij
Osebe niso več zmožne razumeti nove informacije s tako hitrostjo kot pred nastopom težav.
Te vrste težav se kažejo kot:
Težave pri spremljanju vsebine pogovora (npr. oseba ne zmore slediti pogovoru tako kot pred nastopom težav).
Težave ali nezmožnost sledenja pouku v šoli ali predavanjem na fakulteti. Težave z učenjem novih vsebin.
Zmanjšana storilnost na delovnem mestu.
Težave pri opravljanju časovno omejenih nalog.
Motnje pozornosti in koncentracije
Pozornost je sposobnost, ki nam omogoča zaznavanje dražljajev v okolju. Temu sledi predelovanje dražljajev. Deljena pozornost nam omogoči, da smo hkrati pozorni na več informacij oz. dogodkov. Težave se pojavijo predvsem pri vzdrževani in deljeni pozornosti, ki se kažejo kot:
Težave pri vzdrževanju pozornosti skozi daljše časovno obdobje (npr. gledanju filma, branju, učenju).
Branje v prazno. Posameznik ne ve, kaj je pravkar prebral.
Povečana dovzetnost za motnje v okolju. Posameznika nekaj zmoti in se težko vrne nazaj k dejavnosti, ki jo je pred tem opravljal.
Nezmožnost hitrega premeščanja pozornosti z ene dejavnosti na drugo (npr. premeščanje pozornosti med telefonskim pogovorom in pisanjem na računalnik).
Težave pri izvajanju več dejavnosti hkrati (npr. nadzorovanje majhnega otroka med igro in sočasna priprava večerje).
Upočasnjenost pri predelavi informacij.
Ukrepi:
Zagotovite si mirno okolje. Lahko si utišate radio, ugasnite televizijo ali se umaknite se na samo.
Ukvarjajte se le z eno nalogo ali aktivnostjo na enkrat.
Delo si razdelite na krajša časovna obdobja.
Dajte si več časa za izvajanje opravil in imejte potrpljenje.
Zastavite si manjše cilje in dosegljive cilje.
Pri branju si z listom pokrijte naslednje vrstice, saj boste tako ostali bolj zbrani.
Za trening pozornosti lahko uporabljate miselne igre.
Motnje izvršitvenih sposobnosti
To so motnje, ki osebe najpogosteje spravijo v težke situacije in ob pojavu katerih okolica »sprevidi,« da je z osebo nekaj narobe. Osebe same velikokrat nimajo uvida do teh težav.
Kažejo se kot:
Težave pri načrtovanju aktivnosti (npr. počitnic, nakupa novega avtomobila).
Težave pri izvajanju kompleksnejših aktivnosti (npr. pri kuhanju ne zmorejo pripraviti obroka, ne da bi sledili kuharskemu receptu od koraka do koraka).
Težave z določanjem prioritet, organizacijo časa, reševanjem problemov (npr. nenačrtno lotevanje različnih dejavnosti tekom dneva, tako, da nobena ni dokončana).
Nezmožnost spremembe toka mišljenja (nefleksibilnost) in posledično ponavljanje enega in istega dejanja ali strategije reševanja problema, čeprav je ta vidno neučinkovita (npr. finančne težave zaradi ponavljajočih napačnih poslovnih odločitev).
Ob motnjah izvršitvenih sposobnosti se pogosto pojavljajo tudi osebnostne spremembe, kot so razdražljivost, pomanjkanje uvida v svoje težave, čustvena neuravnovešenost (npr. osebe iz smeha planejo v jok), impulzivno reagiranje in pomanjkljiva kontrola nad lastnim vedenjem (npr. nekontrolirano nakupovanje, trošenje denarja).
Ukrepi:
Pred odhodom od doma si pripravite stvari, ki jih potrebujete (npr. pred odhodom v službo ali k zdravniku).
Naredite si dnevni načrt in zapišite dejavnosti po prioriteti (npr. kaj je bolj pomembno in kaj manj).
Naloge si razdelite na manjše dele.
Uporabite pomoč, ki vam je na voljo (npr. družina, prijatelji, zdravstveni delavci).
Motnje vidno-prostorskih sposobnosti
Se pojavljajo pri približno 20 % oseb z MS in povzročajo:
Težave s prepoznavanjem obrazov.
Težave z orientacijo med vožnjo vozila.
Zamenjava leve in desne strani.
Težave s presojo razdalj.
Težave s sestavljanjem predmetov po načrtu (npr. pohištva, igrač).
Težave s prepoznavanjem predmetov po pisnem opisu.
Težave z razumevanjem kompleksnejših diagramov.
Motnje govora
Jezikovne sposobnosti so ključnega pomena in so temelj komuniciranja. Osebe opažajo predvsem:
Težave z iskanjem besed med govorom.
Težave z besedno fluentnostjo (npr. težko navedejo več besed, ki se začnejo z isto črko). Osebe imajo lahko občutek, da se jim je zmanjšal besedni zaklad.
Uporaba napačne besede.
Težave pri razumevanju daljših stavkov ali zahtevnejšega besedila.
Skandiran govor.
Občutek, da se je zmanjšal besednjak.
Ukrepi
Branje besedil, saj s tem ohranjate besedni zaklad.
Med govorom pazite na dihanje.
Uporabljajte krajše stavke in govorite počasneje.
Kadar se ne spomnite določene besede, jo skušajte opisati z drugimi besedami ali uporabo sopomenke.
Če pozabljate imena, priimke ali besede jih skušajte povezati s sliko (npr. G. Kovač s sliko kovača; beseda podkovati s sliko podkve).
Katere kognitivne funkcije so običajno ohranjene pri osebah z MS?
Osnovne oblike pozornosti, tako so osebe večinoma sposobne ohraniti pozornost na en sam dražljaj (npr. branje knjige v mirnem okolju ali pogovor z eno osebo v mirnem okolju).
Senzornega in dolgoročnega spomina za dogodke pred nastopom kognitivnih motenj (npr. življenjski dogodki pred boleznijo).
Osnovnih jezikovnih sposobnosti (npr. razumevanje besed in stavkov, bralno razumevanje, sposobnost preproste govorne komunikacije).