Spanje ima ključno vlogo pri ohranjanju telesnega, duševnega in čustvenega zdravja. Prav tako spanje omogoča normalno delovanje osrednjega živčevja ter ritem izločanja hormonov. Na podlagi tega lahko rečemo, da je dobro spanje temelj našega življenja. Pri spanju je pomembna količina ter kakovost. Odrasli potrebujejo 7 do 9 ur spanca na dan. Subjektivni občutek dobrega spanca ter naspanosti posamezniku omogoča njegovo optimalno delovanje. Ob tem pa ne smemo pozabiti na dobre spalne pogoje. Spalni prostor naj bo urejen, miren, udoben, temen ter bolj hladen.
Motenj spanja je precej več, kot si večina predstavlja. Njihova porast v današnjem svetu je precej očitna. Vzrok temu pa se pripisuje tudi vse bolj hitremu načinu življenja, izmenskim delom, stresu ter različnim boleznim. Vsem najbolj poznana motnja spanja pa je nespečnost. V nadaljevanju opišemo različne motnje spanja.
Vrste motenj spanja:
Nespečnost (insomnija) je motnja spanja, pri kateri pacient navaja težave ob uspavanju, pogosto nočno prebujanje ter zgodnje jutranje prebujanje. Poleg tega pacienti opisujejo še slab in nemiren spanec ter utrujenost. Poznamo kratkotrajno in kronično nespečnost. Vzroki za pojav nespečnosti so stres, tesnoba, depresija, alkohol in kofein v večernem času, izmensko delo, droge, glasna okolica, neprimerno spalno okolje ter različne bolezni. Študije so pokazale, da približno tretjina bolnikov z MS trpi zaradi tesnobe, le ta pa je pogost vzrok za nespečnost.
Spalna apneja je motnja dihanja med spanjem. Pacient s to motnjo med spanjem preneha dihati za najmanj 10 sekund. Ta motnja se lahko pojavi večkrat v eni uri ter v celotnem času spanja. Poznamo dve obliki spalne apneje, in sicer obstruktivno ter centralno. Obstruktivno nočno apnejo povzroča zapora v žrelu ali zgornjih dihalnih poteh. Centralno nočno apnejo pa povzroča motnja v delovanju tistega dela možganov, ki nadzira dihanje. Simptomi, ki jih imajo pacienti, so smrčanje, lovljenje sape, dušenje, suha usta in nenadno zbujanje. Pri dolgotrajni hudi nočni apneji se pojavi še glavobol, utrujenost, pretirana zaspanost ter s časom težave s srcem. Spremembe možganov, ki jih prinaša MS, lahko vplivajo na dihanje med spanjem. Nekatere študije so pokazale, da ima veliko pacientov z MS tovrstno težavo, vendar zanjo niso vedeli.
Nokturija je motnja, pri kateri ima pacient pogosto potrebo po uriniranju v nočnem času. Na določen način to lahko umestimo tudi med motnje spanja, ker se posameznik pogosto zbuja ponoči. Vzrokov za pojav tovrstne težave je več, in sicer okužbe sečil, prekomerno aktivni sečni mehur, bolezen ledvic, sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, hormonske spremembe, smrčanje, nosečnost ter stranski učinki nekaterih zdravil. Znano je, da imajo pacienti z MS motnje mokrenja. Pogosto se srečujejo s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem, okužbo sečil, urinsko retenco ali inkontinenco. To lahko vodi do nokturije.
Hipersomnija je motnja, pri kateri pride do prekomerne neobvladljive dnevne zaspanosti, ki je neodvisna od količine nočnega spanja. Med hipersomnijo uvrščamo narkolepsijo ter katapleksijo.
- Narkolepsija je motnja spanja, ki je posledica nevrološke bolezni. Kaže se kot prekomerna dnevna zaspanost, nenadna kratkotrajna izguba mišične moči, pogosto prebujanje ponoči ter nenadna nezmožnost govora in gibanja. Za to bolezen so značilne tudi paralize v spanju in halucinacije ob uspavanju ali ob prebujanju. Pacienti s to boleznijo lahko nenadoma in nenavadno takoj zaspijo, celo med običajnimi opravili, denimo med hojo, vožnjo avtomobila, med pogovorom in ostalimi aktivnostmi. Narkolepsija ni ozdravljiva.
- Katalepsija je motnja, pri kateri pride do nenadne izgube mišične moči ob čustvenih dogodkih.
Motnje cirkadianega ritma so motnje spanja glede na 24-urni cikel. Za to motnjo je značilno normalno in zadostno spanje, ki pa je glede na okolje umeščeno v napačen čas dneva (npr. spanje podnevi). Poznamo 2 obliki, in sicer prehitevanje in zaostajanje cirkadianega ritma. Te motnje lahko povzroči tudi sprememba okolja, izmensko delo, potovanje v kraje z drugačnim časovnim obdobjem ter pri mlajših igranje računalniških iger ali klepetanje dolgo v noč.
Parasomnije so motnje spanja, pri katerih pride do neželenih dogodkov. Pojavljajo se v času spanja, med posameznimi obdobji spanja ali se kažejo kot obdobja budnosti. Med parasomnije uvrščamo govorjenje v spanju, hoja v spanju, sindrom nemirnih nog, bruksizem, nočni strahovi, nočne more in nočna grozavost.
- Govorjenje v spanju sodi med motnje spanja. Le ta je lahko moteča za ljudi okoli vas.
- Hoja v spanju (somnambulizem) je uvrščena med motnje spanja. Ta motnja je nevarna, saj se pacient lahko poškoduje. Oseba se tega ne zaveda.
- Sindrom nemirnih nog (hipnagogni tremor nog) povzročijo bolezni živčevja. Pri tem se povzroča nenadzorovano potrebo po premikanju nog. Prav tako povzroča nehoteno trzanje nog in rok. Občutki mravljinčenja in lezenja v nogah otežujejo nočni spanec. Tudi, če posameznik uspe zaspati se lahko zaradi nehotenega trzanja prebudi. Včasih se to pojavi tik preden posameznik zaspi. Veliko pacientov z MS se srečuje z to motnjo.
- Bruksizem je motnja, pri kateri pacient ponoči v času spanja škrta z zobmi. Pri tej motnji lahko pride do poškodbe čeljusti. Simptomi pri tej motnji so glavobol, obrazna bolečina v jutranjem času, bolečine v ušesih, bolečine čeljustnih mišic, zvenenje v ušesih, bolečina pri hranjenju ter težko odpiranje in zapiranje ust. Vzrok za tovrstno motnjo ni znan.
- Nočna grozavost so grozljive epizode v času spanja. Kažejo se s kričanjem, mahanjem z udi, nenadni gibi telesa in hoja v spanju.
- Nočne more so grozljive ali žive sanje. Tem sanjam sledi nenadno prebujanje. Pogosto se pojavijo ob povišani telesni temperaturi, preveliki utrujenosti ter po uživanju alkohola ali drog.
Izolirani simptomi so motnje spanja, ki se pojavijo pri posameznikih, ki spijo več kot 10 ur ali manj kot 5 ur na noč. Pri njih se pojavi smrčanje in govor tik pred spanjem ter sindrom nemirnih nog.
Prispevek je pripravila Patricia Bitenc, dipl.m.s.