Stres in MS

Stres je normalni fiziološki odziv organizma na dražljaje (stresorje) iz okolja, ki jih doživimo kot ogrožajoče. Stresor je lahko neki dogodek, situacija, oseba, predmet, časovna stiska, spor, neprijetna novica, poškodba, zdravstveno stanje, ki ga posameznik prepozna kot ogrožajoče. Telo je zasnovano tako, da doživlja stres in se nanj tudi odziva. Stres je normalna človeška reakcija. Pravzaprav gre za prirojen telesni program prilagajanja novim okoliščinam in spremembam. Stres je reakcija celega telesa ne zgolj psihe. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb. Te spremembe so posledica izločanja stresnih hormonov, ki so adrenalin, noradrenalin in kortizol. Ti hormoni so odgovorni za telesno reakcijo na stres, ki je lahko beg ali boj.

Odziv posameznika je odvisen od osebnosti, življenjske naravnanosti, preteklih izkušenj, znanja, telesne pripravljenosti, okoliščine ter okolja. Stresni odziv je razdeljen na več stopenj. Stresni odziv se sproži hitro, vzdržuje primerno dolgo in se potem izklopi. Če stresni odziv traja dalj časa ali ga telo ne more izključiti, smo deležni negativnih simptomov stresa. Prepoznanje stresorja. Z avtogenim treningom se lahko naučite zmanjšati stresni odziv.

Poznamo kratkotrajni ter kronični stres. Kratkotrajni stres je lahko pozitiven, saj nas motivira, spodbuja, dela kreativne, vodi k razmišljanju ter dela bolj učinkovite. Kronični stres osebo izčrpava in utruja, kar lahko vodi do telesne ali duševne bolezni (npr. debelost, sladkorna bolezen, depresija itd.).

Simptomi stresa so telesni, čustveni in duševni ter vedenjski.

Telesni:

• pomanjkanje energije
• stalna utrujenost in izčrpanost
• potne dlani
• mrzle roke
• pospešen srčni utrip, bolečine v prsih ali pri srcu
• glavoboli
• prebavne motnje
• izpuščaji na koži
• rdečica, bledica
• občutek kratke sape, zadrževanje vdiha
• bolečine v želodcu, žlički
• bolečine v hrbtu
• bolečine v mišicah, zakrčenost mišic
• slabost, omotičnost
• sprememba apetita (pogosteje je povečan)
• težave s spanjem 

Nespečnost in stres sta zelo povezana med seboj. Stres lahko povzroči nespečnost in obratno. Kratkotrajna nespečnost je pogosto povezana z različnimi stresnimi dogodki, bodisi na delovnem mestu bodisi v osebnem življenju.

Čustveni in duševni:

• čustvena napetost in razdražljivost
• občutek preobremenjenosti
• negativne misli (tega ne zmorem, vsi pritiskajo name, preveč je vsega, težko mi je, slabo se počutim)
• občutek manjvrednosti
• težave s koncentracijo,
• težave s spominom in povečana pozabljivost
• počasno in togo mišljenje
• zmanjšana sposobnost organizacije dela
• težave pri sprejemanju odločitev
• zmanjšana kreativnost

Vedenjski:

• jokavost
• napetost, živčnost
• spremenjen slog komuniciranja (agresivnost)
• pretirano kritičen pristop
• nekomunikativnost
• občutek nekoristnosti, nezaželenosti, izogibanje družbi in beg v samoto
• neorganiziranost (nezmožnost dokončanja nalog)
• pomanjkanje volje in zanimanja
• prenajedanje, povečana uporaba poživil, pomirjeval in protibolečinskih zdravil
• zmanjšana skrb za zdravje, prehrano in higieno

Kako stres vpliva na multiplo sklerozo?

Vse življenjsko bolezensko stanje je lahko stresno. Paciente z MS pogosto zanima, kakšen vpliv ima stres na samo bolezen. Žal preprostega in točnega odgovora ni. Rezultati raziskav so si zelo nasprotujoči. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je stres zelo subjektiven in ga ljudje zaznavamo različno. Nekateri dogodki so namreč za nekoga stresni, za drugega ne. Ob tem pa je treba upoštevati še dejavnike, kot so čas nastanka, trajanje, jakost, odziv organizma na stres itd. Dejanski stres je zelo težko izmeriti. Običajno ga prepoznamo posredno po telesnem odzivu. Lahko pa ga ugotavljamo tudi preko lestvic in vprašalnikov.

Stres verjetno ni pomemben povzročitelj MS. Se pa bolezen lahko pojavi po večjem stresu. Raziskave so pokazale, da so pacienti pred pojavom bolezni imeli stresne dogodke, ki so trajali različno dolgo. Znano pa je tudi, da imajo pacienti že nekaj let pred diagnozo različne zdravstvene težave, zaradi katerih poiščejo tudi zdravstveno oskrbo. Težko je opredeliti, ali je stres vzrok za pojav ali posledica bolezni. Dolgotrajni stres lahko povzroči poslabšanje MS. Predvsem zagone, ki so posledica avtoimunskega vnetja. Stres namreč vpliva na delovanje imunskega sistema preko izločanja kortizola, kar lahko poveča avtoimunski odziv. Podobno strokovnjaki opažajo tudi pri drugih avtoimunskih boleznih (npr. luskavica, kronična vnetna črevesna bolezen, revmatoidni artritis itd.). Natančen mehanizem, kako stres povzroči poslabšanje MS še ni znan. Se pa strokovnjaki po celem svetu trudijo bolezen raziskati in odkriti vse neznanke. 

Paciente obvladovanje MS in njenih simptomov lahko preobremeni ter jim povzroča stres. To lahko poveča tveganje za poslabšanje bolezni. S časom se lahko naučite načine za obvladovanje vsakodnevnih težav in izzivov, ki jih prinaša MS.

Prvi korak k obvladovanju stresa je prepoznavanje le tega. Pomembno je, da prepoznate znake stresa ter njegove sprožilce. Lahko postanete odpornejši na stres. To dosežete tako, da začnete delati na tem, kako ga procesirate ter kako se odzovete na spremembe in stresne dogodke.

Nasveti za zmanjševanje stresa pri bolnikih z MS:

• Izogibajte se stresnim situacijam.
• Bodite pripravljeni: strategije spoprijemanja z boleznijo vam lahko pomagajo, da preprečite in zmanjšate kakršen koli negativen vpliv stresa.
• Razumite in zavedajte se svojega stanja, počutja ter izzivov, s katerimi se srečujete.
• Sprejemanje dejstva: prihaja do sprememb in da obstajajo določene stvari, ki jih ni moč obvladovati.
• Prilagajanje: poiščite načine, s katerimi se boste prilagajali stresnim dejavnikom, ter se spopadali s stresom.
• Načrtujte vnaprej: za načrtovanje pomembnih opravil ali dejavnosti uporabljajte koledar ali dnevnik. Postavljanje prioritet in učinkovito upravljanje časa zmanjšuje občutek preobremenjenosti. Pet minut zvečer za načrtovanje naslednjega dne je lahko pomirjujoče in vam lahko pomaga, da stvari ne bodo pozabljene.
• Naučite se sprostitvenih tehnik: V svojo dnevno rutino vključite sprostitvene tehnike, kot so vaje za globoko dihanje, postopno sproščanje mišic, joga, kreativna vizualizacija, meditacija, čuječnost in raztezne vaje. Te metode vam lahko pomagajo zmanjšati stres in tesnobo.
• Bodite telesno dejavni: nekatere telesne aktivnosti pomagajo pri obvladovanju stresa ali ga celo zmanjšajo.
• Izvajajte dejavnosti, v katerih uživate.
• Zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ob prevelikem zauživanju alkohola se lahko občutek stresa in tesnobe poveča.
• Naj bo vaše okolje pozitivno.
• Bodite prijazni do sebe, ne bodite negativni.
• Pazite nase: Zdrava in uravnotežena prehrana ter redna vadba vam pomagata ohranjati svoje telo in duh čim bolj energična, vi pa se boste pri tem počutili dobro.
• Vodite dnevnik: dnevnik simptomov vam lahko pomaga prepoznati sprožilce, ki povečajo stres ali poslabšajo MS. Lahko vam pomaga pri boljšem  upravljanju svojega vsakdanjega življenja. Prav tako se lahko na nekatere situacije pripravite.
• Pogovarjajte se z družino in prijatelji:  Bodite obdani z osebami, ki razumejo izzive MS in vam pri tem lahko pomagajo. Ob njih pa se počutite srečne. Osebe, ki jim zaupate vas lahko podpirajo v stresnih obdobjih in pri načrtovanju, kako zmanjšati stres ali se mu celo popolnoma izogniti.
• Pridružite se kakšni skupini: dokazano je, da skupinske dejavnosti ali delavnice izboljšujejo počutje in vam lahko pomagajo preusmeriti misli. Bodite ustvarjalni!
• Povežite se z drugimi pacienti: lahko si delite zgodbe in izkušnje. Morda se naučite kak nov trik za obvladovanja simptomov ali spopadanja s stresom.
• Postavljanje prioritet in učinkovito upravljanje časa zmanjšuje občutek preobremenjenosti.
• V skrajnem primeru poiščite strokovno pomoč.

Stres je naravni del življenja, vendar ni nujno, da prevzame nadzor nad našim telesom in umom. Razumevanje njegovih učinkov in uvedba zdravih strategij obvladovanja sta ključna koraka k bolj zdravemu in uravnoteženemu življenju.

Prispevek pripravila:

Patricia Bitenc, dipl.m.s.