Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna, demielinizacijska in imunsko pogojena bolezen osrednjega živčevja. Prizadene predvsem možgane, hrbtenjačo in vidni (optični) živec. Pomembno je, da nevrolog z ustreznimi znanji s področja multiple skleroze bolezen pravočasno prepozna, saj to omogoča tudi začetek pravočasnega in uspešnega zdravljenja. Ključno pri tem je sodelovanje, vzajemno spoštovanje in zaupanje med bolnikom ter zdravstvenim osebjem.
Kaj želimo z zdravljenjem doseči?
Obstoječa (imunomodulatorna) zdravila ne omogočajo ozdravitve, obstajajo pa terapije, s katerimi lahko pomembno vplivamo na potek bolezenskega procesa. Cilj zdravljenja je zmanjšanje zagonov bolezni in upočasnitev napredovanja funkcionalne prizadetosti ob hkratnem ohranjanju kakovosti življenja.
V zadnjih letih je pri zdravljenju multiple skleroze v ospredju pristop, ki poudarja pomen zgodnjega in učinkovitega zdravljenja bolezni. Klinične študije kažejo, da so lahko že v zgodnji fazi bolezni okrnjene kognitivne funkcije, pogosta sta depresija in anksioznost, kakovost življenja pa se lahko opazno zmanjša. V nadaljevanju nezdravljenega bolezenskega procesa se pogosto hitreje izrazijo znaki funkcionalne prizadetosti, na primer težave s hojo. Zato je zelo pomembno, da z učinkovitim zdravljenjem zgodaj zaščitimo možgane in hrbtenjačo, da ne pride do dodatne okvare.
Zakaj govorimo o »zdravju možganov« pri MS?
Pri MS imunski sistem pomotoma napada in poškoduje osrednje živčevje. Okvara se odrazi v lezijah v možganih in/ali hrbtenjači. Popravljalni mehanizmi v osrednjem živčevju sicer poskušajo popraviti poškodbe, vendar so pogosto le delno uspešni. V določenem delu tkiva lahko pride do nepovratnega uničenja, kar vodi v propad oziroma atrofijo (zmanjševanje volumna) dela možganov.
Za primerjavo: pri zdravih odraslih posameznikih brez MS je možganska atrofija, povezana s staranjem, približno 0,1–0,5 % letno, pri osebah z nezdravljeno MS pa je lahko bistveno višja, približno 0,5–1,35 % letno. Pospešena stopnja možganske atrofije se začne zgodaj, pogosto še pred postavitvijo diagnoze, in lahko poteka skozi celoten potek bolezni, če MS ni ustrezno zdravljena. Ti podatki govorijo v prid pomenu zgodnjega zdravljenja in zaščite možganov ter hrbtenjače.
Nevrološka »rezerva«: zakaj lahko bolezen dolgo ostane skrita
Eden izmed pomembnih dejavnikov je tudi, da imajo možgani določeno nevrološko »rezervo«. To pomeni, da lahko do neke mere z remodelacijo nadomestijo izgubo živčnih celic, živčnih vlaken in posledično atrofijo. Prav zato se okvara možganov v zgodnjih fazah bolezni ne izrazi nujno s simptomi in je lahko dalj časa neprepoznana. Obstajajo dokazi, da je pri bolnikih in bolnicah z MS lahko prisotna kognitivna okvara še pred izraženostjo drugih kliničnih simptomov. Nevrološka rezerva je žal omejena – ko je izčrpana, se znaki možganske okvare izrazijo bistveno bolj izrazito.
Kdaj in kako se MS običajno pokaže?
Okvaro živčevja običajno prvič prepoznamo, ko se pojavijo klinični simptomi. Ti se lahko pojavijo v sklopu zagona bolezni, ko nastane lezija na lokaciji, kjer pride do pomembne motnje živčne funkcije. Vendar pa večina lezij ne vodi neposredno do zagona. Včasih se lahko klinično jasno napredovanje simptomov pojavi že na začetku, če je nevrološka rezerva izčrpana še pred pojavom zagona.
Simptomi so lahko zelo različni in so odvisni od lokacije lezije v osrednjem živčevju. Najpogostejši so:
- senzorični simptomi (mravljinčenje, drevenenje, pekoča bolečina),
- motorični simptomi (oslabelost udov, težave s hojo),
- motnje vida,
- utrudljivost.
Redno spremljanje: ali terapija dosega zastavljene cilje zdravljenja?
Ko so cilji zdravljenja ustrezno opredeljeni, je poleg zgodnjega in učinkovitega zdravljenja ključno tudi redno spremljanje. To vključuje slikovno diagnostiko, redne ambulantne preglede in multidisciplinarno obravnavo (poleg nevrologa tudi medicinske sestre z znanji s področja MS, delovne terapevte, fizioterapevte, klinične psihologe in druge) ter laboratorijske preiskave krvi. Le redno spremljanje omogoča pravočasno prepoznavo učinkovitosti zdravljenja in – v primeru neučinkovitosti – tudi pravočasno zamenjavo terapije.
Včasih je suboptimalen odgovor na zdravljenje očiten (pogosti zagoni), drugič pa bolj subtilen (postopno napredovanje funkcionalne prizadetosti, kognitivne težave). Zato pri spremljanju upoštevamo več parametrov: anamnezo, nevrološki pregled, slikovno diagnostiko (nastanek novih lezij, povečanje obstoječih, možganska atrofija), spremljanje kognicije ter po potrebi tudi laboratorijske kazalnike (npr. nevrofilamenti).
Bolnik/bolnica kot enakovreden partner
Ob izbiri najbolj optimalnega zdravljenja je poleg zgodnjega začetka ključno, da upoštevamo tudi bolnikove želje, pridružene bolezni, potek MS, življenjski slog ter strokovna priporočila. Pomembno je, da je bolnik enakovreden partner pri sprejemanju odločitev. Dober načrt zdravljenja je tisti, ki je hkrati strokovno utemeljen in izvedljiv v vsakdanjem življenju.
Naloga zdravstvenega osebja je, da bolnike ustrezno informira in opolnomoči. Ključni cilji so ohranitev funkcioniranja, dobro počutje, vzdrževanje kognicije in samostojnost v vsakodnevnem življenju.
Ključni cilj zgodnjega zdravljenja je ohranjanje kakovosti življenja ob hkratni skrbi za dolgoročno ohranitev osrednjega živčevja. Zgodnje in učinkovito zdravljenje, redno spremljanje ter partnerstvo med bolnikom in zdravstvenim osebjem so temelj sodobne obravnave MS – z jasnim sporočilom: pri zaščiti »zdravja možganov« je pravočasno ukrepanje najpomembnejše.
Prispevek pripravil: Asist. dr. Tomaž Omerzu, dr. med., spec. nevrologije
Literatura
Giovannoni G, Butzkueven H, Dhib-Jalbut S, Hobart J, Kobelt G, Pepper G, Sormani MP, Thalheim C, Traboulsee A, Vollmer T. Brain health: time matters in multiple sclerosis. Mult Scler Relat Disord. 2016 Sep;9 Suppl 1:S5-S48. doi: 10.1016/j.msard.2016.07.003. Epub 2016 Jul 7. PMID: 27640924.
De Stefano,N.,Stromillo,M.L.,Giorgio,A.,Bartolozzi,M.L.,Battaglini,M.,Baldini,M., et al.,2016.Establishing pathological cutoffs of brain atrophy rates in multiple sclerosis. J.Neurol.Neurosurg.Psychiatry87,93–99.
Acaster, S., Perard, R., Chauhan, D., Lloyd, A.J., 2013. A forgotten aspect of the NICE reference case: an observational study of the health related quality of life im- pact on caregivers of people with multiple sclerosis. BMC Health Serv. Res. 13, 346.
Sbardella, E., Tona, F., Petsas, N., Pantano, P., 2013. DTI measurements in multiple sclerosis: evaluation of brain damage and clinical implications. Mult. Scler. Int. 2013, 671-730.