Življenje prinaša polno izzivov ter nepredvidljivosti. Stvari okoli nas se nenehno spreminjajo. Nekateri se spremembam prilagajajo hitreje, drugi pa potrebujejo nekoliko dlje časa. Že samo tekom dneva se ljudje soočamo z mnogimi dražljaji, novostmi, motnjami ter informacijami. Le te lahko preusmerjajo našo pozornost, obenem pa nam lahko povzročajo tesnobo in negotovost. Ljudje smo prilagodljiva bitja, a kljub temu potrebujemo tudi stabilnost in poznanost. Vzpostavitev rutine je ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti in predvidljivosti. Obenem pa nam do neke mere omogoča nadzor nad potekom življenja oz. dneva.
Rutino si lahko razlagamo kot ponavljajoče se in predvidljivo zaporedje nalog oz. obveznosti, ki jih opravimo v določenem času. Namenjene so temu, da vnesejo strukturo v naš vsakdan. To zmanjša stres, saj ni treba nam nenehno razmišljati in se odločati za svoj naslednji korak. Z vzpostavljeno rutino lahko prihranimo svojo energijo ter čas. Poznamo veliko vrst rutin npr. jutranjo, dnevno, večerno, spalno, šolsko, delavno, športno itd.
Kako se lotim oblikovanja rutine?
Oblikovanje stabilne rutine lahko traja dolgo časa, saj je potrebno redno izvajanje in utrjevanje vpeljanih novosti. Pri oblikovanju rutine si pomagamo z naslednjimi koraki:
Določitev prioritet in ciljev
Razmisliti je potrebno o tem, katera dejanja že izvajamo in so za nas koristna. Poleg teh pa imamo nekaj navad, brez katerih si težko zamislimo dan (npr. jutranja kava, šport itd.) Ta dejanja skušajmo ohranjati še naprej. Poleg teh lahko razmišljamo in naštevamo še stvari ali dejanja, ki jih ne izvajamo, vendar bi bilo to koristno. Nova dejanja oz. opravila uvajamo postopno najprej eno, ko ta postane del rutine, uvedemo drugo. Lahko si ustvarimo seznam opravil in dejanj, ki jih želimo uvesti. Le te lahko razvrstimo po pomembnosti.
Določitev časa
Razmislimo, kdaj čez dan bomo opravilo oz. aktivnost izvajali (npr. zjutraj, zvečer). Obenem pa moramo razmisliti tudi o tem, koliko časa nam bo izvedba vzela časa. Lahko si določimo trajanje opravila (npr. branje knjige 30 minut). Lahko si nastavimo tudi opomnike.
Primer: Vsak dan ob 17. uri je čas za športno aktivnost, ki traja 45 minut.
Doslednost
Zapisano rutino dosledno izvajamo več dni ali tednov. Lahko si vnaprej določimo čas izvajanja rutine (npr. 3 tedne). Po pretečenem času razmislimo, ali nam je rutina prinesla korist, ali je potrebno kaj spremeniti in prilagoditi. V primeru, da nam rutina koristi, jo izvajamo še naprej. Kadar ta ni koristna, jo preoblikujemo.
Postopno uvajanje
Pri uspešno vpeljani eni spremembi v naše življenje nas to lahko spodbudi k uvedbi nove. Ogledamo si seznam in dodamo novo opravilo oz. dejanje v rutino. Nato ponovimo celoten postopek.
Podpora
Pri vpeljevanju in ohranjevanju rutine je pomembna podpora in spodbuda družinskih članov. Lahko se skupno odločimo za vpeljavo kakšnih novosti v življenje.
Pozitivne lastnosti rutine:
- Zmanjšanje tesnobe, stresa in negotovosti
- Občutek varnosti, pomirjenosti ter nadzora
- Predviden potek dneva
- Pregled in zaporedje dnevnih obveznosti oz. aktivnostih
- Upravljanje s časom
- Poveča angažiranost in našo učinkovitost
- Daje nam zadovoljstvo
Dobro vzpostavljena rutina je:
- Motivirajoča (nas spodbuja k aktivnosti)
- Prilagojena (ne sme zanemarjati naših zmožnosti, potreb, želja ali obveznosti)
- Fleksibilna (vanjo brez večjih težav vključimo nepredvidene opravke)
- Vzdržna (zmožni smo jo opravljati dlje časa, ne da bi nam povzročala nelagodnosti (pretiran stres, zanemarjanje medosebnih odnosov …)
Triki za ohranjanje stabilne rutine:
- Zaradi nepredvidljivosti vsakdana se lahko zgodi, da nam nenadne spremembe lahko porušijo načrt tistega dne. Namesto da opustimo prvotni načrt, lahko razmislimo o zamenjavi kakšnega opravila oz. o prilagoditvi. (npr. ob pretirani utrujenosti lahko namesto načrtovanega teka gremo vsaj na kratki sprehod).
- Vnaprejšnje načrtovanje: ob določenih obdobjih lahko vnaprej predvidimo, kdaj bo naše življenje bolj kaotično, in bomo imeli manj časa za izvajanje vsakodnevnih rutin.
- Nagrajevanje majhnih zmag: čeprav je občutek oblikovanja rutine vznemirjajoč že sam po sebi, se kljub temu lahko posebej nagradimo. Pri tem razmislimo o možnih nagradah, ki ne bodo kvarile našega uspeha.
Vzpostavljanje dnevne rutine lahko spodbuja našo učinkovitost v vsakodnevnem življenju, še zlasti pa nam koristi v obdobjih, ko je naše počutje slabše kot običajno. Ne glede na to, da rutina v naše življenje vnaša stabilnost, pa se je potrebno zavedati, da je zdrava rutina fleksibilna in prilagodljiva. Prav tako ni koristno pretirano vztrajanje z navadami takrat, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih omejitev z rutino težko nadaljujemo. Zavedajmo se, da namen oblikovanja rutine ni stroga disciplina in rigidnost, temveč ohranjanje stabilnosti in občutka pomirjenosti. Če opazimo, da nas rutina začenja »preganjati« ali »utesnjevati«, je potreben razmislek o njeni smiselnosti in možnih spremembah v nam bolj prilagojeno obliko.
Prispevek je pripravila Patricia Bitenc, dipl. med. sestra