Že od odkritja bolezni in iskanja možnih vzrokov za njen nastanek, se pod vprašaj postavlja tudi vloga specifične diete na pojav bolezni, kot tudi na njen nadaljnji potek. V zvezi s tem je bilo opravljenih več raziskav in analiz, katerih večina ima pa kar nekaj omejitev, saj žal ne gre za prospektivne in kontrolirane študije, ki bi lahko resnično podale objektivne podatke. Kljub temu pa iz njih lahko sklepamo na vsaj nekaj zaključkov, ki nam pomagajo v klinični praksi svetovati pacientom.
Če se najprej posvetim specifičnemu vprašanju o glutenu, zaenkrat še nimamo dovolj dokazov, ki bi govorili vprid brezglutenski dieti. Sistematičen pregled skoraj 50 študij oz. objavljenih primerov je izpostavil 3 študije, kjer se je sicer nakazoval pozitiven vpliv odstranitve glutena iz prehrane, po drugi strani pa je ena razkrila jasno povezavo med povišanim vnosom kosmičev in kruha (z glutenom) z boljšo prognozo. Večina ostalih objav ni razkrila pomembnega vpliva glutena na potek in prognozo MS, kar je tudi trenutno stališče stroke.
Od ostalih prehrambnih skupin se najpogosteje raziskuje maščobe, mleko, sadje in zelenjavo, vlaknine, sol in različne vitamine. Nasičene maščobne kisline, še posebno dolgoverižne, imajo pro-vnetno delovanje in v eksperimentalnih pogojih vplivajo na slabši izid MS. V nasprotju s tem pa imajo poli-nenasičene maščobne kisline, katerih glavni predstavnik je omega-3, vlogo pri zmanjševanju vnetja, poleg tega pa kaže, da promovirajo tudi mehanizme popravljanja in zaščite v centralnem živčnem sistemu. V praktično vseh študijah je bil tudi povišan vnos sadja in predvsem zelenjave (kjer so izključeni krompir in stročnice) povezan z nižjo aktivnostjo bolezni in počasnejšim napredovanjem invalidnosti. Nekatere študije nakazujejo negativen vpliv mleka na potek bolezni, vendar pa so si dokazi nasprotujoči, zato dokončnega strokovnega mnenja ni. Podobno so nekatere študije dokazale negativno povezavo med povečanim vnosom soli in slabšim izidom bolezni, vendar pa kasnejše raziskave takšne povezave niso jasno potrdile. Vsaj blago zaščitno vlogo pri nastanku in poteku bolezni pa imajo verjetno vitamini, med katerimi je najbolj raziskan vitaimin D, nekaj podatkov imamo pa tudi za vitamin A, vitamin E in nekatere vitamine iz skupine B.
Pomembno se je zavedati, da pri raziskovanju vpliva določenega makro ali mikronutrienta le-ta nikoli ni zaužit izolirano, temveč v sklopu več komponent, ki so del določenih prehrambnih navad oz. diete posameznika. Tako so seveda prisotne številne medsebojne interakcije, zaradi česar je bolj smiselno pogledati bolj na široko, torej na vpliv različnih diet. T. i. zahodna dieta, ki je bogata z nasičenimi maščobami in procesirano hrano, se je pričakovano izkazala za slabo opcijo z več negativnimi učinki. Različne variacije paleolitične diete, ki je bogata z mesom, sadjem in zelenjavo ter prepoveduje mleko in žita, se v do sedaj opravljenih študijah niso izkazale za superiorne nad drugimi. Podobno tudi McDougall-ova dieta, ki temelji na rastlinski prehrani in zelo nizki vsebnosti maščob, ni dokazala pomembnega vpliva na potek bolezni, kljub temu pa so pacienti poročali o ugodnem učinku na zmanjšanje utrudljivosti.
Zaenkrat velja splošno načelo, da ima največ potencialno ugodnih vplivov t.i. mediteranska dieta, ki vsebuje zelo malo nasičenih maščob, veliko mono- in poli-nenasičenih maščob (še posebno iz rib in olivnega olja), veliko sadja in zelenjave ter se izogiba procesirani hrani. V prihodnosti pa čakamo še dodatne podatke o morebitnih prednostih ketogene diete in morda še bolj obetajoče diete s kaloričnimi restrikcijami.