Velikokrat je poslabšanje vida prvi klinični dogodek v poteku MS, lahko pa pride do njega tudi med boleznijo. Gre za vnetje optičnega živca, kar imenujemo tudi optični nevritis. Po navadi gre za težave z enim očesom, kjer se pojavi slabši vid, ki se razvije tekom nekaj ur do nekaj dni - najslabše je nekje v roku enega do dveh tednov. Težave, ki se slabšajo več kot dva tedna, niso značilne za vnetje optičnega živca, ampak je treba pomisliti na druge motnje vida. Če sta prizadeti obe očesi, je treba pomisliti na nekatere druge bolezni, kot je npr. spekter bolezni nevromielitis optika ali anti-MOG spekter bolezni.
Pri optičnem nevritisu gre predvsem za zmanjšanje centralne vidne ostrine, ki ji je zelo pogosto pridružena tudi bolečina v očesu, ki se pogosto poslabša s premiki zrkla. Zelo pogosto gre tudi za slabše zaznavanje barv in pridružen izpad v vidnem polju, predvsem v sredinskem delu. Zdravnik pri pregledu lahko najde značilnosti, kot je aferentni pupilarni defekt, ki ga opazi pri osvetlitvi zenic z lučko.
Po navadi osebo z motnjo vida pregleda tudi oftalmolog, ki lahko najde značilne spremembe tudi pri pregledu očesnega ozadja. Zdravljenje je enako zagonu MS, torej se uporabi pulzno kortikosteroidno zdravljenje, ki mu po potrebi sledi še peroralno zdravljenje s kortikosteroidi. To poteka pod nadzorom oftalmologa. Če gre za prvi klinični dogodek, se tako osebo napoti na MR glave z namenom opredelitve ali so prisotne demielinizacijske lezije osrednjega živčevja.