Obisk pri nevrologu je za marsikoga povezan z negotovostjo ter strahom – tako pred znanim kot neznanim. Na pregled Vas napoti družinski zdravnik ali drug specialist, ki posumi na možno nevrološko obolenje. Nevrologi diagnosticiramo in spremljamo bolezni osrednjega ali perifernega živčevja, ki se lahko izražajo z najrazličnejšimi simptomi in znaki. Prvi nevrološki pregled je predvsem pogovor in klinični pregled, namenjen razumevanju vaših težav in načrtovanju morebitnih dodatnih preiskav.
V primeru, da so bolniki napoteni na pregled zaradi težav s spominom ali koncentracijo, je spremstvo svojca nujno, sicer pa je spremstvo družinskega člana ali dobrega prijatelja dobrodošlo, v kolikor bolnik potrebuje pomoč pri opisu težav ali preprosto podporo bližnjega.
V kolikor je pri osebi že postavljen sum na multiplo sklerozo (na podlagi predhodnih pregledov in/ali preiskav), je obisk pri nevrologu pogosto že bolj usmerjen: v načrtovanje dodatnih preiskav ali v izbiro zdravljenja.
Pred obiskom je koristno, da si zapišete:
- kakšne težave imate,
- kdaj so se začele,
- koliko časa trajajo ali so trajale,
- kako pogosto se pojavljajo,
- kaj jih poslabša ali izboljša.
Prinesite seznam zdravil, ki jih redno jemljete, in njihove odmerke. Zanimajo nas Vaše morebitne pretekle bolezni ali operacije, bolezni, ki se pojavljajo v družini, morebitne alergije.
Če imate izvide predhodnih pregledov (npr. laboratorijske izvide, izvide magnetne resonance, odpustnice iz bolnišnice itd.), jih prinesite s seboj. Večina izvidov je sicer dostopna tudi v e-sistemu, ki pa občasno iz različnih razlogov ni dosegljiv.
Nevrološki pregled je neboleč. S celotnim nevrološkim pregledom opredelimo vid, zenične reakcije, gibanje zrkel, ocenimo občutek za dotik, zbodljaj, temperaturo na obrazu, opazujemo obrazno mimiko, pregledamo žrelo in gibe jezika ter gibljivost in moč vratu. Na udih preverimo mišični tonus (napetost v mišicah), gibljivost, moč, reflekse. Ocenimo občutek za dotik, zbodljaj, temperaturo, vibracije. Ocenimo natančnost oz. koordinacijo udov, hoje ter ravnotežje. Občasno se na podlagi predhodnega pogovora odločimo za le del nevrološkega pregleda, ki ga usmerimo glede na opis težav, ali pa opravimo dodatne, manj pogoste, preiskave.
V kolikor ocenimo, da so potrebne dodatne preiskave, Vam izdamo napotnice. V primeru suma na multiplo sklerozo so to najpogosteje magnetnoresonančna tomografija (MR) glave s kontrastnim sredstvom, pogosto se odločimo tudi za MR preiskavo vratne in prsne hrbtenice, vizualni evocirani potenciali (VEP) ali pregled pri oftalmologu. Zelo pogosto se odločimo za napotitev na lumbalno punkcijo, saj likvorska diagnostika pomembno pripomore k postavitvi diagnoze.
Namen nevrološkega pregleda je postavitev morebitne diagnoze ali pa pojasnilo, zakaj menimo, da pri nekom nevrološka diagnoza ni verjetna. Želimo si, da razumete svoje stanje in možnosti zdravljenja. Občasno se zgodi tudi, da z opravljenimi preiskavami diagnoze ne moremo dokončno potrditi in ovreči, ter je potrebno nadaljnje klinično in/ali radiološko spremljanje: občasno je času treba »pustiti čas«.
Prispevek je pripravila Sarah Gomezelj, dr. med., specializantka nevrologije.