Z motnjami spanja se sooča med 25 % in 54 % oseb z MS. Motnje spanja so lahko samostojne oz. primarne težave ali pa sekundarne, ki so posledica bolezni, okvar, neželenih učinkov zdravil ali posledica nekega drugega vzroka. Pri osebah z MS so motnje spanja sekundarne in se pogosto pojavijo v napredovali fazi bolezni. Odrasli potrebujejo od 7 do 9 ur spanja na noč. Pomanjkanje spanja vodi do oksidativnega stresa. Le ta poveča tveganje za zagon bolezni.
Pri osebah z MS se pojavljajo različne oblike motenj spanja, in sicer:
- utrujenost,
- zaspanost,
- nespečnost,
- težave z vzdrževanjem spanja,
- prekomerna dnevna zaspanost,
- motnje dihanja v času spanja,
- sindrom nemirnih nog, ki se kaže z neprijetnimi občutki nemira v nogah ob večernem počitku ali med spanjem, ki izzveni ob aktivnosti,
- parasomnije.
Simptomi in znaki, ki jih opisujejo osebe z MS:
- izčrpanost,
- utrujenost,
- pomanjkanje energije,
- zmanjšana pozornost,
- težave pri ohranjanju budnosti,
- smrčanje,
- oteženo uspavanje,
- jutranja utrujenost,
- zgodnje zbujanje,
- nočno zbujanje,
- kognitivne motnje,
- prekomerna zaspanost tekom dneva,
- fragmentiran spanec,
- spalna apneja,
- hlastanje za zrakom med prebujanjem in
- nemir ali neprijeten občutek v spodnjih okončinah, ki se pojavi ob počitku.
Vzrokov za motnje spanja pri osebah z MS je več, le ti se pri posameznikih razlikujejo. Kot vemo MS prizadene živce možganov ter hrbtenjače. Kadar le ta prizadenejo določene možganske centre, ki so odgovorni za uravnavanje spanja, se pojavijo različne motnje spanja. Kadar pride do okvare hipotalamusa, se pri osebah z MS lahko pojavi hipersomnija in narkolepsija. Okvare določenih delov možganskega debla pa povzročijo motnje dihanja v spanju ter motnje spanja faze REM. Okvara suprakiazmalnega jedra lahko povzroči motnje pri vzdrževanju budnosti ter spanja. Okvare na hrbtenjači pa so povezane s sindromom nemirnih nog.
Nekatere motnje spanja so lahko posledica tudi drugih simptomov MS. Ti simptomi so lahko motnje mokrenja in odvajanje blata, mišični krči, nevropatska bolečina ter motnje pri uravnavanju telesne temperature itd. Motnje spanja so lahko tudi posledica stranskih učinkov zdravil. Znano je, da tovrstne težave lahko povzročijo starejša imunomodulatorna zdravila ter zdravila za zdravljenje utrujenosti. Številne težave s spanjem so posledica sekundarnih dejavnikov, kot so stres, telesna neaktivnost, depresija in anksioznost, pomanjkanje vitamina D ter tesnoba. Približno tretjina bolnikov z MS trpi zaradi tesnobe, ki je pogost vzrok za pojav nespečnost. Zaradi zelo različnih motenj spanja, s katerimi se spopadajo osebe z MS, je potrebna njihova dosledna obravnava.
Motnje spanja pri osebah z MS se ugotavljajo z nevrološkim pregledom ter različnimi vprašalniki. Z usmerjenim pregledom se opredeli motnjo spanja. Osebo se lahko napoti tudi na MRI glave in hrbtenjače. Ta lahko pokaže lezije na mestih, ki povzročajo nekatere motnje spanja. Kadar zdravnik posumi, da ima oseba lahko težave z dihanjem v spanju, ga lahko napoti na poligrafijo. Poligrafija je preiskava pri kateri se celo noč snema dihanje osebe v spanju. S to preiskavo se lahko ugotovi centralno motnjo dihanja ali obstrukcijo zgornjih dihalnih poti. Na podlagi rezultata preiskave se lahko odredi zdravljenje. Znano je, da motnje dihanja v spanju pogosto povzročajo dnevno utrudljivost in zaspanost.
Osebe z MS imajo vrsto simptomov in težav, s katerimi se srečujejo. Kakovostni spanec lahko olajša nekatere simptome npr. kronična utrujenost, razpoloženjske motnje, spomin itd. Pomanjkanje spanja pa ima lahko resne posledice. Zgodnje prepoznavanje ter ustrezno zdravljenje motenj spanja je ključnega pomena. Neprepoznane motnje spanja lahko vodijo v kronične težave. Pri osebah z MS motnje spanja povečajo utrujenost. Obenem se lahko pojavijo tudi kognitivne motnje ter motnje razpoloženja. To lahko vodi do zmanjšanja kakovosti življenja ter delazmožnosti oseb z MS.
Prispevek pripravila Patricia Bitenc, dipl.m.s.