Vrtoglavica je eden izmed pogostih simptomov pri osebah z multiplo sklerozo (MS). Tekom bolezni jo izkusi vsaj 20 – 30 % ljudi. Vrtoglavica je subjektiven občutek motene orientacije v prostoru, ki se lahko izraža kot občutek vrtenja prostora okoli osebe ali kot občutek nestabilnosti. Občasno ji je lahko pridružena tudi motnja vida - dvojna slika ali zibanje slike. Vrtoglavico pri MS najpogosteje povzročajo demielinizacijske spremembe v osrednjem živčevju, predvsem v možganskem deblu in malih možganih, kjer so locirani centri in poti za integracijo vidnih, vestibularnih ter proprioceptivnih informacij, ki omogočajo koordinacijo gibanja in vzpostavljanje ravnotežja.
Vrtoglavica se lahko pojavlja tudi zaradi drugih vzrokov, kot so BPPV (benigna paroskizmalna pozicijska vrtoglavica), vnetja notranjega ušesa, neželeni učinki zdravil ali druge nevrološke bolezni. Pogosto bolniki tudi nimajo »prave« vrtoglavice, temveč omotico, pri kateri ne gre za občutek vrtenja, temveč občutek šibkosti, nestabilnosti, »megle v glavi«, meglenega vida.
Pogosto je omotica posledica dehidracije, neželenih učinkov zdravil, ortostatske hipotenzije, pojavlja se ob sistemskih boleznih in okužbah itd. Pri obravnavi bolnika je zato potrebna celostna ocena, ki vključuje natančno anamnezo, nevrološki pregled in po potrebi dodatne preiskave. Zdravljenje vrtoglavice pri MS je večplastno. Če gre za zagon bolezni z vrtoglavico, kateremu so lahko pridruženi tudi drugi nevrološki znaki ob pregledu, se lahko odločimo za zdravljenje z visokimi odmerki kortikosteroidov, s katerimi želimo skrajšati čas trajanja zagona. V akutni fazi se lahko uporabljajo vestibularni supresivi (npr. betahistin ali benzodiazepini), vendar je njihova uporaba omejena na krajše obdobje. Dolgoročno sta pomembni tudi vestibularna rehabilitacija (redno izvajanje vaj za ravnotežje) in fizioterapija.
Prispevek je pripravila Sarah Gomezelj, dr. med., specializantka nevrologije.