Trenutno žal še ne obstaja test, ki bi z gotovostjo potrdil, da je oseba zbolela z multiplo sklerozo (MS). Za ugotavljane, če oseba izpolnjuje kriterije za diagnozo z multiplo sklerozo, se uporablja več diagnostičnih postopkov, ki jih bomo opisali v članku. Zaradi narave MS pa je poleg vsega še zelo težko ugotoviti, ali simptome povzroča ravno multipla skleroza. Po branju članka o simptomih multiple skleroze vam bo namreč takoj jasno, da so marsikateri simptomi multiple skleroze podobni simptomom drugih bolezni. 

Če sumite, da ste zboleli z MS, vam priporočamo, da obiščete svojega zdravnika in ga seznanite s simptomi. To mu bo pomagalo ugotoviti, ali ste res zboleli za multiplo sklerozo oziroma, če vas muči kaj drugega. Če bo menil, da je treba, vas bo poslal k nevrologu, to je specialistu za bolezni živčnega sistema.

Pomembnost pravočasne diagnoze 

Kot smo že omenili, je velikokrat potrebno opraviti nekaj obiskov zdravnika oziroma nevrologa, preden se multipla skleroza dokončno potrdi. Za nekatere bolnike je lahko postopek diagnosticiranja MS zelo hiter, za nekatere pa lahko traja nekaj časa.

Zelo pomembna je zgodnja diagnostika bolezni predvsem s stališča zgodnjega zdravljenja – vse raziskave namreč kažejo, da imajo bolniki, ki so zdravljeni prej, boljšo prognozo bolezni.

 

Pomembnost pravočasne diagnoze
Merila za diagnozo multiple skleroze

Merila za diagnozo multiple skleroze 

Trenutno ne obstaja univerzalna preiskava oziroma test, ki bi sam po sebi pokazal, ali je oseba zbolela z multiplo sklerozo. Zdravniki in nevrologi uporabljajo več strategij in preiskav, da ugotovijo, ali oseba izpolnjuje merila za diagnozo multiple skleroze. 

Za diagnozo multiple skleroze je potrebno dokazati znake demielinizacijskega obolenja z t.i. »razsojem v prostoru in času«. To pomeni poiskati dokaze o poškodbah-demielinizaciji na vsaj dveh ločenih mestih centralnega živčnega sistema, kar vključuje možgane in hrbtenjačo. Poleg tega je potrebno poiskati tudi dokaze, da je so se te poškodbe zgodile v vsaj dveh časovnih obdobjih in nenazadnje, izključiti druge možne diagnoze na podlagi simptomov.

 

Merila, ki jih je leta 2017 objavil Mednarodni odbor za diagnozo MS (t.i. McDonaldovi kriteriji), vključujejo posebne smernice za uporabo magnetne resonance in analize cerebrospinalne tekočine za pospešitev diagnostičnega procesa. Magnetna resonanca se lahko uporablja za iskanje razsoja v prostoru, torej sprememb na različnih mestih pri osebi, ki je doživela samo en klinični zagon, poleg tega pa tudi za iskanje znakov, da so spremembe nastale v dveh različnih časovnih točkah. Slednje lahko dodatno potrdimo tudi z analizo cerebrospinalne tekočine.

Merila za diagnozo multiple skleroze

Najpogostejše preiskave, ki jih bolnik lahko opravi v procesu diagnostike multiple skleroze

  • Nevrološki pregled

Kot smo omenili, je prvi korak k diagnozi multiple skleroze obisk nevrologa. Ta bo iskal spremembe pri vidu, gibanju oči, moči rok ali nog, ravnotežju, koordinaciji, govoru, refleksih, občutkih po koži, odvajanju vode in blata ter drugih. Ti lahko pokažejo, ali so vaši živci poškodovani na način, ki bi lahko nakazoval na multiplo sklerozo.

  • Magnetno resonančno slikanje

Magnetno resonančno slikanje je neinvazivna medicinska diagnostična metoda, pri kateri se s pomočjo magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije izvede slikanje notranje strukture človeškega telesa, v našem primeru centralnega živčevja. Pokaže lahko spremembe v možganih in hrbtenjači, ki so po obliki in lokaciji značilne za okvaro mielinske ovojnice živcev v sklopu multiple skleroze. Rutinsko se največkrat slika glavo in vratni del hrbtenjače. Po navadi slikanje vključuje tudi apliciranje gadolinijevega kontrastnega sredstva, s katerim se lahko nekatere od teh sprememb obarvajo, kar nam poda dodatno informacijo o aktivnosti in časovnem poteku bolezni.

Več o magnetni resonanci iz vidika strokovnjakov, si lahko preberete v članku o slikanju z magnetno resonanco.

  • Test evociranih potencialov 

Obstaja več vrst testov evociranih živčnih potencialov, s katerimi merimo prevajanje signalov po živcih. Najpogosteje naročamo vidne evocirane potenciale (VEP), ki ocenjujejo, kako dobro delujejo oči, natančneje vidni živci. Svetlobni vzorci so prikazani očem, medtem ko se možganski valovi spremljajo z majhnimi, lepljivimi obliži, nameščenimi na vaši glavi. To je neboleč test in lahko pokaže, ali možgani potrebujejo dlje kot običajno, da prejmejo sporočila, kar je značilno pri boleznih, ki okvarjajo mielinsko ovojnico, torej tudi pri MS. 

  • Lumbalna punkcija

Lumbalna punkcija je postopek za odvzem vzorca možganske ali cerebrospinalne tekočine z vstavitvijo igle v lumbalni del hrbtenice. Gre za tekočino, imenovano tudi likvor, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, spremembe v njeni sestavi pa lahko kažejo na različne okvare živčnega sistema. V našem primeru iščemo znake vnetja, najpogosteje v sklopu tega določamo prisotnost t.i. oligoklonalnih trakov, ki so prisotni v kar 90% bolnikov z MS. Hkrati določamo tudi različne parametre, s katerimi izključujemo druge možne vzroke za težave. Lumbalne punkcije so načeloma zelo varne in potekajo brez večjih zapletov, lahko pa so neprijetne in povzročijo postpunkcijski glavobol, ki občasno traja tudi do nekaj dni ali tednov. S primerno pripravo in ukrepi se tudi temu lahko izogne.

  • Krvni testi

Običajno bo zdravnik opravil tudi več krvnih preiskav, ki mu bodo pomagali izključiti morebitne druge vzroke vaših težav in pridobiti druge pomembne podatke o vašem zdravstvenem stanju.

 

Kako živeti z diagnozo multiple skleroze

Multipla skleroza brez dvoma zahteva nekaj prilagoditev, a lahko s pravim življenjskim slogom in podporo veliko ljudi živi dolgo, aktivno in zdravo življenje. Ključno je, da prevzamete odgovornost za svoje zdravje in psihofizično počutje ter hkrati zaupate podpori ljudi, ki sodelujejo pri samem zdravljenju. Raziskave kažejo na to, da čimprejšnje prilagoditve življenjskih navad, kot so npr. zdrava prehrana, gibanje, spanec in tehnike obvladovanja stresa ugodno vplivajo na nadaljnji potek bolezni. Pomembno je tudi dobro poznavanje narave svoje bolezni in zdravljenja, saj le tako lahko določene simptome pravilno prepoznate, se jim izognete, prilagodite ali drugače ukrepate.

 

Kako živeti z diagnozo multiple skleroze
Kako živeti z diagnozo multiple skleroze

Pri spopadanju z boleznijo je pomembno tudi iskanje primerne pomoči in prepoznati trenutek, ko jo potrebujete. Včasih lahko že samo pogovor o specifični težavi, olajša duševno obremenitev. S tem v mislih smo ustvarili Facebook skupnost, kjer se združujejo ljudje s podobnimi simptomi in izkušnjami. Pridružite se Facebook skupini ljudi z MS in poiščite tiste, ki vas najbolj razumejo. Kolikor pa je stiska kljub temu prevelika, pa lahko znotraj skupine najdete tudi informacije, kako poiskati pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje, ki vam bo pomagal pridobiti nadzor nad življenjem.

Več trikov in nasvetov vas čaka tukaj v članku o lažjem življenju z multiplo sklerozo.

Viri:

  1. Multiple sclerosis (dostopno na https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/multiple-sclerosis/diagnosis-treatment/drc-20350274, zadnji dostop 2.2.2023).
  2. How MS is Diagnosed (dostopno na https://www.nationalmssociety.org/Symptoms-Diagnosis/Diagnosing-MS, zadnji dostop 2.2.2023).
  3. Multiple Sclerosis (MS) (dostopno na https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17248-multiple-sclerosis, zadnji dostop 2.2.2023).
  4. How is MS diagnosed (dostopno na https://www.mssociety.org.uk/about-ms/diagnosis/the-tests-for-ms, zadnji dostop 2.2.2023). 
  5. Do diagnoze v pol leta (dostopno na https://www.abczdravja.si/mozgani-in-zivcni-sistem/do-diagnoze-v-pol-leta/, zadnji dostop 2.2.2023).

Morda vas bo zanimalo tudi:

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.