Za uspeh v zdravljenju multiple skleroze ključni tudi bolniki

»Še vedno je preveč bolnikov z multiplo sklerozo (MS), ki se ne želijo zdraviti, in bolnikov, ki se ne zdravijo z visoko učinkovitimi zdravili,« poudarja prof. dr. Mario Habek, dr. med., spec. nevrologije iz referenčnega centra za motnje v avtonomnem živčnem sistemu zagrebške univerzitetne bolnišnice. O pomenu zdravljenja je aprila spregovoril na 6. srečanju z multiplo sklerozo, kongresu v organizaciji Združenja nevrologov Slovenije. Več o tem pa si lahko preberete tudi v članku o zdravljenju MS.

Najpogostejša oblika MS je recidivno-remitentna, ki prizadene 80–85 % bolnikov

Soočanje s kronično boleznijo, ki se začne že v mladosti, je lahko velik izziv. »Za najpogostejšo obliko multiple skleroze (MS), ki se imenuje recidivno-remitentna, zboli od 80 do 85 % bolnikov. Soočanje s kronično boleznijo, ki se pojavi že v mladosti, lahko pomeni velik izziv. Kot že samo ime pove, recidivno-remitentna oblika MS pomeni, da bolniki doživijo zagon bolezni (recidiv), ki mu sledi obdobje izboljšanja. Kljub temu, da gre za kronično bolezen, se lahko bolniki počutijo dobro več let, preden doživijo nov zagon, ki se lahko pojavi po dveh, treh ali celo petih letih. V tem obdobju jih nevrologi spodbujamo, naj redno jemljejo zdravila, hodijo na nevrološke kontrole, opravljajo MR-slikanja in krvne preiskave. Razumljivo je, da lahko to pomeni velik izziv za mlade ljudi, ki razmišljajo o študiju ali načrtujejo ustvarjanje družine. Zato je pomembno, da jih seznanimo z dejstvom, da obstaja velika verjetnost, da bodo čez 10 ali 15 let, če se ne zdravijo, močno prizadeti na nevrološki ravni. To je ključno sporočilo, ki ga moramo prenesti vsem bolnikom,« poudarja prof. dr. Mario Habek.

Zdraviti, zdraviti zgodaj in zdraviti z visoko učinkovitimi terapijami

V zadnjih letih smo z večjo izbiro zdravil dosegli izjemen napredek pri zdravljenju recidivno-remitentne MS. Jasno je, da imajo najslabšo prihodnost tisti bolniki, ki se ne zdravijo, in to je prvo ključno sporočilo za uspeh v zdravljenju. »Drugo ključno sporočilo je, da je treba zdravljenje začeti zgodaj. Če odlašamo, so izidi zdravljenja slabši, stopnja prizadetosti pa višja v primerjavi z bolniki, ki začnejo zdravljenje zgodaj. Tretje ključno sporočilo pa je, da se je treba zdraviti z visoko učinkovitimi terapijami. Tako podatki iz kliničnih preskušanj kot tudi iz resničnega sveta, iz registrov MS, kažejo, da je za najboljše izide zdravljenja treba začeti zdraviti zgodaj z visoko učinkovitimi zdravili.«

Odločitev o zdravljenju naj bo skupna

Pri uspehu zdravljenja, se zaveda prof. dr. Mario Habek, je izjemno pomemben tudi odnos med bolnikom in zdravnikom. Bistveno je, da bolnik nevrologu zaupa, da verjame v njegove kompetence in odločitve o zdravljenju. Cilje zdravljenja moramo doreči skupaj, nevrolog mora bolniku predstaviti vse možnosti zdravljenja in mu predlagati najboljšo možnost, tako glede na njegove prognostične dejavnike kot tudi glede na njegove preference, na primer če bolnica razmišlja o zanositvi, upoštevamo tudi specifične značilnosti, denimo sočasne bolezni, kognitivne težave … Na koncu pa je bolnik tisti, ki se bo odločil in bo moral zdravilo tudi jemati. Adherenco, jemanje predpisane terapije, lahko dosežemo le s skupno odločitvijo.

Prof. dr. Mario Habek poudarja, kako pomembno je zdravljenje multiple skleroze, pri čemer je ključna aktivna vloga bolnikov.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pomen zgodnje diagnostike

Multipla skleroza (MS) je bolezen, ki se tako na začetku kot v nadaljnjem poteku kaže z bolj ali manj značilnimi nevrološkimi simptomi in znaki.

Načela uspešnega zdravljenja MS

Zaradi modernega zdravljenja bolezni je prognoza MS vedno boljša.