1 PRVI KORAK PO DIAGNOZI 

Sama potrjena diagnoza MS ni nujen pogoj za težave. Prav tako pa ne predstavlja avtomatične pridobitve pravic na podlagi invalidnosti in ostalih pravic, kot sta pravica do invalidnine za telesno okvaro in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. 

Oseba torej, pri kateri je ugotovljena diagnoza MS in ima težave, mora za priznanje pravic na podlagi invalidnosti podati vlogo prek osebnega zdravnika.

DO KATERIH SCENARIJEV LAHKO PRIDE IN KATERE SO MOŽNOSTI V POSAMEZNEM PRIMERU? 

Glede na to, da so novo diagnosticirani bolniki običajno relativno mladi, se ob diagnozi znajdejo v različnih situacijah, ki zahtevajo tudi drugačen odziv. Poglejmo si, katere so te situacije in kako v njih ravnati. 

MS IN VKLJUČEVANJE NA TRG DELA

2 NADALJNJI KORAKI IN MOŽNOSTI ZA BOLNIKE

Medicina dela poskuša v primerih, ko imajo ljudje stiske ob ponovnem vključevanju v delovni proces, ponuditi čim več. Tako lahko delodajalec bolnika časovno razbremeni ali pa bo ponudi praktične prilagoditve na delovnem mestu. 

Možnosti so in jih je veliko, a seveda je potrebno najprej o teh biti ozaveščen. Poglejmo si jih.

REHABILITACIJSKA OCENA: URI SOČA

Ob  napredujočih težavah npr. z gibanjem, bolečinami ali spominom se bolnika napoti v  Center za poklicno rehabilitacijo URI Soča. V tem izvajajo programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del celostne rehabilitacije. Na prvi pregled vas lahko napoti vaš osebni zdravnik ali zdravnik specialist (npr. nevrolog, fiziater). Na pregledu se zdravnik specialist medicine dela, na podlagi osebne in delovne anamneze, kliničnega pregleda in pregleda medicinske dokumentacije odloči o možnostih nadaljnje obravnave. 

Ena od možnosti je poglobljena večdnevna timska ocena funkcijskih zmožnosti, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti. V strokovnem timu se bolnik sreča z zdravnikom specialistom medicine dela, s psihologom, socialnim delavcem, tehnologom in z delovnim terapevtom. Tekom takšne obravnave se preverjajo bolnikov rehabilitacijski potencial in možnosti za vračanje na delo. Z vračanjem na predhodno ustrezno urejeno delovno mesto v URI Soča pričnejo, ko oseba in delodajalec potrdita aktivno sodelovanje v postopku, hkrati pa je za vrnitev potrebno tudi pozitivno mnenje imenovanega zdravnika ZZZS.

REHABILITACIJSKA OCENA: URI SOČA
OCENA DELAZMOŽNOSTI IN POKLICNA REHABILITACIJA: ZPIZ

OCENA DELAZMOŽNOSTI IN POKLICNA REHABILITACIJA: ZPIZ

Ob napredujoči bolezni je možen tudi predlog ocene delazmožnosti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. 

V sklopu predloga ocene delazmožnosti sta možna dva scenarija:

  • ocena delazmožnosti – ocena invalidnosti,
  • poklicna rehabilitacija po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Ocena delazmožnosti

Pravice iz invalidskega zavarovanja so pogojene z obstojem oziroma nastankom invalidnosti zavarovanca in drugih pogojev, določenih v zakonu. V  invalidskem postopku se glede na definicijo invalidnosti ugotavlja delovna zmožnost po zaključenem zdravljenju, in sicer se ugotavlja preostala delovna zmožnost ali morebitna izguba delovne zmožnosti na podlagi takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in ni mogoče več pričakovati izboljšanja. Ocena delovne zmožnosti je odvisna od zdravstvene prizadetosti zavarovanca ter dejanskih obremenitev na delovnem mestu, ki jih zavarovanec ima. 

Preostala delovna zmožnost se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije in je podana:

  • če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni  izobrazbi oziroma usposobljenosti ali

  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali

  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali

  • če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

Po priznani pravici na podlagi III. ali II. kategorij invalidnosti lahko zavarovanec in delodajalec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije. Dopolnilno izvedensko mnenje je namreč pomoč delodajalcu pri ponudbi delovnega mesta delovnemu invalidu in varstvo delovnega invalida, da bo zaposlen v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Z vsebino dopolnilnega izvedenskega mnenja sta z dopisom seznanjena zavarovanec in delodajalec. Odločbe zavod ne izda, saj ne gre za odločanje o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja in ne za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja zaradi kontrolnega pregleda

Poklicna rehabilitacija

Pomembna pravica iz invalidskega zavarovanja je pravica do poklicne rehabilitacije. Poglavitni namen poklicne rehabilitacije sta njena preventivna in povrnitvena funkcija, ki zagotavljata pravočasen odziv na ugotovljeno invalidnost s ciljem, da pri zavarovancu ne bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in sicer na način, da se odpravijo oziroma ublažijo posledice nastale zmanjšane delovne zmožnosti. 

Poklicna rehabilitacija je celosten proces, v katerem se zavarovanca (delovnega invalida) strokovno, fizično in psihosocialno usposobi:

  • za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje;
  • za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki (ZPIZ, b. d.).

Zavod ima na svoji spletni strani www.zpiz.si veliko pojasnil glede posameznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki si jih lahko podrobneje preberete. 

 

POSTOPEK PO ZAKONU O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI

V primeru, da pred postavitvijo diagnoze niste bili zaposleni, invalidska upokojitev ne pride v poštev, saj je zanjo potrebna določena mera delovne dobe. To torej pomeni, da niste upravičeno do pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V tem primeru pride do predloga za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo. Status invalida pa lahko bolniki pridobijo tudi po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov zaposlitveno rehabilitacijo opredeljuje kot pravico invalida. Gre za sklop storitev, s katerimi se povečuje zaposljivost invalida, in to tako, da se usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev obdrži oziroma v njej napreduje ali da spremeni svojo poklicno kariero. Do zaposlitvene rehabilitacije so upravičeni tisti invalidi, ki po drugih predpisih nimajo pravice do enakih storitev rehabilitacije in če izpolnjujejo v zakonu opredeljena merila.

Vrste storitev zaposlitvene rehabilitacije so zlasti:

  • svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi,
  • priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov,
  • pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo,
  • pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev,
  • razvijanje socialnih spretnosti in veščin,
  • pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve,
  • analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo,
  • usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu,
  • spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju,
  • spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi,
  • sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa,
  • ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov,
  • opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

POSTOPEK PO ZAKONU O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV – ZSVI

Ta zakon ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida ali invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalid) osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje, pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo.

Status invalida po tem zakonu pridobijo polnoletne osebe:

  • z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju;
  • z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje;
  • gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti;
  • z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
  • najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.
POSTOPEK PO ZAKONU O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV – ZSVI

Pogoj za pridobitev statusa invalida je, da je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali v primeru, če se oseba šola, najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjema so osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, osebe z avtističnimi motnjami in gluhoslepe osebe, pri katerih invalidnost lahko nastane tudi pozneje, vendar pred prvo zaposlitvijo oziroma, če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic.

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.