OSEBNA ASISTENCA

KAKO LAHKO OSEBNA ASISTENCA VPLIVA NA IZBOLJŠANJE DELOVNEGA PROCESA?

Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih sam ne more izvajati zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno življenje in je enakopravno vključen v družbo. Pri vsakem uporabniku je izvajanje osebne asistence odvisno od njegovih potreb, zmožnosti, življenjskih okoliščin, pogojev ter želja. 

Pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu vključuje naslednje storitve:

  • namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev;

  • pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, spremljanje na izobraževanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa;

  • pomoč pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije;

  • druga pomoč, ki se nanaša na delovni proces oziroma izobraževanje, ki ga opravlja uporabnik.

  • vodenje in pomoč pri orientaciji v prostoru;

  • vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz);

  • druga pomoč, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer uporabnik pri spremstvu potrebuje pomoč.

1 KAKO LAHKO BOLNIKI ZAPROSIJO ZA OSEBNO ASISTENCO?

Vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik vloži vlogo za pridobitev pravice do osebne asistence na krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njegovo stalno prebivališče. Vlagatelj, ki še ni dopolnil 18 let starosti, oziroma njegov zakoniti zastopnik, lahko vlogo vloži največ štiri mesece pred vlagateljevo dopolnitvijo starosti 18 let. 

DELODAJALCI IN AKTIVNO VKLJUČEVANJE PACIENTOV Z MS

K vlogi mora priložiti:

  • dokazila o stopnji in vrsti invalidnosti; v kolikor razpolaga z njo;

  • zdravstveno dokumentacijo o vrsti in stopnji invalidnosti, zdravstvenem stanju vlagatelja      

  •  ter uporabi medicinsko-tehničnih pripomočkov in drugo dokumentacijo, ki dokazuje vlagateljevo potrebo po osebni asistenci;

  • navedbo o potrebi po storitvah osebne asistence pri opravljanju aktivnosti, povezanih z neodvisnim osebnim in družinskim življenjem, vključevanjem v okolje, izobraževanjem in zaposlitvijo;

  • odločbo o priznani pravici in višini dodatka za pomoč in postrežbo oziroma drugih denarnih prejemkov, ki jih vlagatelj prejema iz naslova potrebe po tuji negi in pomoči; v kolikor razpolaga z njo.

  • dokazila o izobraževanju ali zaposlitvi, če je zaposlen ali se izobražuje.

Center za socialno delo, vlogo s pridobljeno dokumentacijo posreduje na Inštitut za socialno varstvo, ki skliče komisijo. Komisija uporabnika obišče na domu in na podlagi standardiziranega ocenjevalnega orodja izda mnenje o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence. Če komisija ugotovi, da uporabnik potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko, izda pozitivno mnenje. CSD na podlagi mnenja IRSSv, izda odločbo.

KATERE POGOJE MORAJO BOLNIKI IZPOLNJEVATI, DA SO DO OSEBNE ASISTENCE UPRAVIČENI?

  • Za osebno asistenco lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • da zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;

  • da je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

  • da je star od 18 do 65 let;

  • da živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe.

2 PRIŠTETA DELOVNA DOBA

Bolnikom z MS v sklopu ocene na ZPIZ-u pripada prišteta delovna doba. Vsakemu letu dela se prištejejo trije dodatni meseci delovne dobe. Ta postopek ureja izbrani osebni zdravnik ali specialist medicine dela, vlogo pa lahko poda tudi diagnosticirana oseba sama. Potrebna je izpolnitev obrazca IZ 1 (PREDLOG ZA UVEDBO POSTOPKA ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA), kjer se označi ustrezno možnost (ocena – drugo: prišteta doba).

PRIŠTETA DELOVNA DOBA

PRAVNI SMEROKAZ

Zakonodajni okvir, ki ureja pravice in pogoje, povezane z MS in delom, v večini urejajo spodnji zakoni ali predpisi: 

3 MOBILNOST IN DELO NA DALJAVO

VOŽNJA NA DELO 

V kolikor ima oseba gibalne ovire, jo lahko zdravnik specialist ali izbrani osebni zdravnik napoti na pregled v ambulanto za voznike s posebnimi potrebami. Na pregled so napotene osebe, za katere se predvideva, da bodo potrebovale prilagoditev vozila. Osebam se lahko omogoči, da vozijo ne glede na oviro, kar pripomore k lažjemu prihodu na delo.

Po obstoječi zakonodaji (Zakon o voznikih) mora zdravnik specialist oziroma izbrani osebni zdravnik med pregledom ali zdravljenjem imetnika vozniškega dovoljenja utemeljeno podvomiti o njegovi telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo zaradi bolezenskega stanja, okvar ali hib, katerih simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu in lahko pomenijo povečano tveganje za varno udeležbo v prometu. Izbrani osebni zdravnik osebo nato napoti na kontrolni zdravstveni pregled k pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, na območju katerega ima oseba stalno oziroma začasno prebivališče. 

VOŽNJA NA DELO z MS

Napotitev v ambulanto za voznike s posebnimi potrebami je mogoča prek napotnice osebnega zdravnika ali specialista. Storitev krije ZZZS.

V kolikor ima oseba gibalne ovire, jo zdravnik lahko napoti na pregled v Ambulanto za  voznike s posebnimi potrebami. V to so napotene osebe, za katere se predvideva, da bodo potrebovale prilagoditev vozila in sicer z namenom, da se jim vožnja omogoči ne glede na oviro. 

V primeru, da ima oseba kognitivne težave (v odsotnosti gibalnih ovir), ki lahko potencialno predstavljajo nevarnost pri vožnji, se osebo napoti neposredno k enemu od izvajalcev kontrolnih pregledov (seznam javno dostopen na povezavi). Možna je tudi napotitev prek upravne enote, kjer ima oseba stalno prebivališče. V tem primeru je to samoplačniška storitev.  

Omogočene so številne prilagoditve vozila, ki jih sofinancira država. V kolikor zaradi zdravstvenega stanja tudi prilagoditve ne pridejo v poštev, se opravi odvzem vozniškega dovoljenja. 

DELO NA DALJAVO

Delo na daljavo je ena izmed rešitev pri zaposlenih z MS in lahko predstavlja pozitivno spremembo v delovnem procesu. Delo od doma je sicer v času epidemije covida-19 postalo veliko bolj pogosto, pa vendar morata delodajalec in delovno mesto to možnost omogočati. V primeru dela od doma si bolnik lahko prilagodi delovno okolje in organizira potrebne odmore za počitek.

Delo na daljavo z MS

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.